Koyeba Congo
Ekolo Congo Démocratique (RDC) ezali na lisolo moko ya molayi pe mwa loyenge, oyo ezwami na bileko(période) ya mobulu pe ya kozanga kimia

Lisolo

République démocratique du Congo (RDC) ezali na histoire ya kala mpe ya mindondo, oyo emonisami na ba périodes ya mobulu mpe instabilité monene. Atako mikakatano miye, mboka esali bokoli na bambula oyo euti koleka mpe elikya ezali mpo na mikolo mizali koya malamu.
Tala mwa mikakatano minene oyo RDC ezali kokutana na yango :

Bobola : RDC ezali moko ya bikolo ya bobola na mokili mobimba, koleka 60% ya bato bafandi na se ya molongo ya bobola ya ekolo.
Corruption : Corruption epalangani mingi na RDC mpe ebebisi milende mpo na kobongisa boyangeli mpe bokoli.

Lisolo

Mabele ya Congo

Kongo ezali na ndelo na nɔrdi na République centrafricaine mpe Soudan du Sud; na ɛsti ezali na Ouganda, Rwanda, Burundi mpe Tanzanie; na sudi-ɛsti na Zambie; mpe na sudi-wɛsti na Angola. Na wɛsti ezali na libongo mokuse ya Atlantique ya mboka, enclave angolais ya Cabinda mpe Congo (Brazzaville).

Mabele ya Congo

Bopanzani ya mai mpe mabele

Bomoi ya banzete ezali na banzete mingi mpe ekeseni engebene na bisika oyo klima ezali. Motema ya Bassin ya Congo ezipami na système ya zamba moko ya mindondo oyo babengaka mingi zamba ya mbula ya équateur. Kuna, banzete ekómaka na bolai ya mɛtrɛ 40 tii 50, mpe mitindo mpe mitindo mingi ya banzete ekómaka mingi.
 

Etima oyo ezali na katikati ezali esika monene oyo banzete mpe banzete ya mboka yango ebombaka. Kati na yango, acajo, ébène, limba, wenge, agba, iroko mpe sapele epesaka mabaya. Milona ya fibre ezali raffia mpe sisal.

Bopanzani ya mai mpe mabele